31. avgust 2020
»Tako je zaspana, da me sploh ne gnjavi z vprašanji, kam greva, zakaj odhajava predčasno.«
Samanta Schweblin opisuje situacijo, ko se z nekom odpravlja neznano kam.
31. avgust 2020
»Moja mama je vedno govorila, da se bo zgodilo nekaj hudega. Moja mama je bila prepričana, da se bo to zgodilo prej ali slej, in zdaj to popolnoma jasno vidim tudi sama, čutim, kako se nama približuje kot otipljiva in nepovratna usoda.«
Samanta Schweblin razmišlja o materinih besedah in občutkih, ki jih doživlja.
31. avgust 2020
»Varne razdalje skoraj ni več, nit je tako zategnjena, da se komaj premikam po sobi, se komaj oddaljim od Nine za toliko, da dosežem omaro in pograbim še zadnje stvari.«
Samanta Schweblin opisuje občutek bližajoče se usode in omejenosti gibanja.